Ustavno sodišče presodilo, da novela zakona o RTV Slovenija ni v neskladju z ustavo

Novela zakona o RTV Slovenija (RTVS) v delu, ki določa nov način upravljanja javnega zavoda, ni v neskladju z ustavo, je ugotovilo ustavno sodišče. Ustavni sodniki so to odločitev sprejeli s petimi glasovi za in dvema proti. Iz odločanja o zadevi sta bila namreč izločena Rok Čeferin in Neža Kogovšek Šalamon.

Proti sta glasovala ustavna sodnika Rok Svetlič in Marko Starman, ki sta tudi podala ločeni odklonilni mnenji. Ločeni pritrdilni mnenji pa sta podala Primož Gorkič in Katja Šugman Stubbs.

Da so ustavni sodniki po treh letih in pol od vložitve zahteve za ustavno presojo s petimi glasovi za in dvema proti odločilo, da novela zakona o RTVS ni v neskladju z ustavo, se je namigovalo že v začetku julija. A takrat podrobnosti odločitve ustavnih sodnikov še niso bile znane.

"Ukrep prenehanja mandatov je bil nujen, saj postopen prehod ne bi omogočil takojšnje depolitizacije"

Iz danes objavljene odločbe ustavnega sodišča pa izhaja, da so ustavni sodniki presodili, da način prenehanja mandatov bivših članov organov RTVS v skladu z novelo lahko zagotovi depolitizacijo oziroma neodvisnost RTVS od vplivov politike, zato predstavlja primeren ukrep za uresničevanje pravice do svobode izražanja posameznikov.

Ukrep je bil po oceni ustavnega sodišča tudi nujen, saj postopen prehod na novo, bistveno drugačno ureditev oziroma odlog uveljavitve nove ureditve do izteka mandatov posameznih članov organov upravljanja, vodenja in nadzora RTVS, ki so bili imenovani na podlagi prejšnje ureditve, ne bi omogočil takojšnje depolitizacije.

Če je zakonodajalec želel doseči svoj cilj, je moral zamenjati člane vseh organov hkrati, kar pa nujno vključuje prenehanje njihovih mandatov po samem zakonu, piše v odločbi ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče je med drugim ocenjevalo, v kolikšni meri je izpodbijana ureditev predčasnega prenehanja mandatov vseh članov vseh organov RTVS brez krivdnih razlogov in s takojšnjim učinkom ogrozila institucionalno avtonomijo oziroma neodvisnost RTVS. Ugotovilo je več izjemnih okoliščin, denimo prevelik vpliv politike na javne medije, na katerega je opozorila tudi Evropska komisija.

"Zakonodajalec ima pri urejanju organov vodenja, upravljanja in nadzora RTVS široko polje proste presoje"

Ustavni sodniki so presodili, da koristi izpodbijane ureditve, ki je določila prenehanje mandatov po samem zakonu, za doseganje zagotovitve takojšne depolitizacije RTVS in pluralnosti zastopanja družbenih interesov pretehtajo nad težo posledic posega v pravico do institucionalne in programske avtonomije javne RTVS. Zato so odločili, da izpodbijana ureditev, ki določa prenehanje mandatov po samem zakonu, ni v neskladju z delom 39. člena ustave.

Poleg tega so poudarili, da ima zakonodajalec pri urejanju organov vodenja, upravljanja in nadzora RTVS široko polje proste presoje. Lahko izbere model, po katerem imajo pristojnost imenovanja članov teh organov institucije in organizacije civilne družbe, ali pa ob upoštevanju zahteve, da člani sveta niso zastopniki političnih interesov, model, po katerem člane voli parlament oziroma poleg njega tudi drugi državni organi. Lahko pa izbere tudi kombinacijo obeh modelov.

Ustavno sodišče je v obravnavanem primeru presodilo, da izpodbijana ureditev, po kateri člane sveta RTVS imenujejo zaposleni, nekateri neodvisni državni organi in organizacije civilne družbe, načeloma omogoča široko sodelovanje civilne družbe in odraža potrebno družbeno pluralnost oziroma zastopanost različnih družbenih interesov ter hkrati samostojno in neodvisno izvrševanje mandatov članov sveta RTVS, ki ni vezano na navodila upravičencev za imenovanje članov.

Nenazadnje so presojali del 18. člena zakona o RTVS, ki kot razlog za predčasno razrešitev člana sveta RTVS določa ovadbo zoper tega člana, ki jo Komisija za preprečevanje korupcije vloži ob zaznavi znakov kaznivega dejanja. V tej povezavi pa so ocenili, da je izpodbijani del v neskladju z domnevo nedolžnosti, tako da so jo razveljavili. Zgolj "razlogi za sum" so prenizka varovalka za nastop morebitne posledice, ki pomeni predčasno razrešitev člana sveta, so ocenili.

Pobudniki na ustavno sodišče zaradi predčasnega prenehanja mandatov članom organov RTVS

Zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o RTVS je 28. decembra 2022 vložila skupina pobudnikov s prvopodpisanim Petrom Gregorčičem, predsednikom dotedanjega programskega sveta RTVS.

Pobudniki so se na ustavno sodišče obrnili, ker so po uveljavitvi novele, ki so jo volilci novembra 2022 potrdili na referendumu, predčasno prenehali mandati članov programskega in nadzornega sveta RTVS, generalnega direktorja, direktorjev radia in televizije. Predlagali so tudi začasno zadržanje izvajanje novele.

Ustavno sodišče je 20. februarja 2023 začasno zadržalo izvajanje 24. in 25. člena ter dela 23. člena, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta in imenovanju predsednika in članov uprave. Postopki konstituiranja novih organov so lahko tekli, zadržano pa je bilo končno konstituiranje sveta.

A 26. maja 2023 je ustavno sodišče zadržanje novele nato razveljavilo. Kot so tedaj zapisali, pa hitra vsebinska odločitev ne bo mogoča zaradi razhajanja med stališči sedmih sodnic in sodnikov, zato so odločanje preložili na novo sestavo ustavnega sodišča, ki je zdaj odločila o noveli.